Raziskovalka bakterij

slo2_v.jpg

Besedilo:
Marjan Žiberna
Fotografije: Arne Hodalič
 
DR. VITA MAJCE, rojena leta 1984, je maja lani začela dveletno raziskovanje na britanski Šoli za vede o življenju (School of Life Sciences) Univerze Warwick. Projekt, pri katerem se osredotoča na antibiotike, je bil med petnajstimi izbranimi za sofinanciranje po programu UNESCO-L’Oréal For Women in Science; ta nagrajuje in spodbuja znanstveno odličnost žensk. Biokemičarka dr. Majcetova je v močni mednarodni konkurenci komisijo prepričala s pomenom, ki bi ga izsledki njenega raziskovanja lahko imeli za človeštvo.

Ukvarjate se z raziskavami, ki naj bi pripeljale do razvoja nove generacije antibiotikov. Kaj konkretno raziskujete?

Gre predvsem za poskus bolje razumeti, kako bakterije gradijo svojo celično steno. V bakterijski celici se v ta namen tvorijo posebne superstrukture in razumevanje njihove sestave in delovanja je dobra podlaga za razvoj novih učinkovin, ki bi uspešno zavrle sintezo tega pomembnega obrambnega mehanizma bakterij. Poleg tega na posameznih proteinih preizkušamo številne potencialne protimikrobne učinkovine. Antibiotiki, kakršne uporabljamo danes, so zaradi odpornosti, ki so jo razvile bakterije, vse manj učinkoviti in časa za razvoj nove generacije antibiotikov počasi zmanjkuje.

Kako pomembno je to raziskovanje z vidika zdravja ljudi?

Zelo, vendar pa gre za raziskave, ki jih farmacevtska industrija ne uvršča med prednostne naloge. Razvoj antibiotika je časovno in finančno zahteven, dobičkonosnost antibiotikov pa je v primerjavi z donosnostjo zdravil za kronične bolezni precej manjša. Zdravila proti zvišanemu krvnemu tlaku, denimo, morate jemati leta in leta, antibiotike pa samo ob bakterijski okužbi, to pa je le izjemoma več kot enkrat ali dvakrat na leto po teden dni. Zato je vsako raziskovanje, ki bi pripeljalo do razvoja novih antibiotikov, še posebej pomembno.

Kakšen pomen pripisujete temu, da ste znanstvenica na področju, kjer prevladujejo moški?

V kemiji, predvsem organski, so moški res v večini. Sama zdaj delam v skupini strukturnih biologov, z ”biovedami”, kot sta biokemija in biologija, pa se že tradicionalno ukvarja več žensk. Sicer pa se mi zdi dobro, da so raziskovalne skupine mešane. Mislim, da je poleg drugačnega razmišljanja poseben prispevek žensk med drugim tudi organiziranost – vsaj po izkušnjah, ki jih imam, lahko rečem, da ženske občutimo večjo notranjo potrebo po redu, načrtovanju. To pa je pri znanstvenem delu zelo pomembno.


Stran je bila natisnjena s spletnega portala National Geographic Slovenija www.national-geographic.si.
© 2005 - 2010 National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.