Veličastni Inki
Kako so zgradili mogočno državo?
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Admin NGM contributed 1442 entries already.
Kako so zgradili mogočno državo?
Krim je bil nekdaj ruski paradiž. Zdaj je ukrajinski.
Spoprijem z jezerom razbeljene lave.
Zaradi izpustov ogljika se spreminjajo tudi morja.
Newyorčani imajo park visoko nad vrvečimi ulicami.
Jaka Vinšek je fotoreporter in studijski fotograf, ki obvlada stroga obrtna pravila fotografije.
Je lahko lisica človekov najboljši prijatelj?
Gradimo vse više in vse bolj preoblikujemo svoj planet.
Kako uspešno ga varujemo pred onesnaževanjem?
Najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu.
Potovanje do zadnjega kanca moči.
Slabe bivalne razmere v dolenjskih naseljih.
Zakaj je sploh pognalo in kaj vse je omogočilo?
Korak k miru v Afganistanu je iztrebljenje maka.
Ribe se ne morejo upreti potopljenim ladjam.
Kitajske zlate opice kljubujejo mrazu.
Odstiramo vrata v podzemni svet Pariza.
Manca Juvan je spomladi leta 2003 prvič prišla v Afganistan, naredila reportažo o zapornicah in se od takrat redno vrača v te kraje.
Na svetu je več kot dvakrat toliko ljudi kot leta 1960.
Tihomorski koralni grebeni se spet obnavljajo.
Kaj se skriva v starem karavanskem mestu Timbuktu?
Drzni raziskovalci v neskončni vietnamski jami.
Zakaj je zamrlo nekdaj bujno mesto Cahokia?
Dr. Matjaž Kuntner, 1971, je predstojnik Biološkega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in gostujoči raziskovalec uglednega Smithsonovega inštituta v Washingtonu. V središču njegovega znanstvenega preučevanja so pajki.
Afganistanke začenjajo boj za pravičnejše življenje.
Labodi pevci so labodi samih presežnikov.
Arheologi odkopavajo svetopisemski kraljestvi velikih kraljev.
Črna luknja v Galaksiji razodeva svoje skrivnosti.
Kaj želijo: rudnik zlata ali drstišča lososov?
Predstave, ki se nam navadno vzbudijo ob omembi srednjega veka, so v marsičem napačne. To ni bilo mračno obdobje, ampak čas velikega intelektualnega vrenja.
O živalih, ki prepotujejo na tisoče kilometrov.
Sudan med možnostjo miru in grožnjo novega nasilja.
Pisano življenje v morjih, ki oblivajo Japonsko.
Preživele so državljansko vojno, a so še potrebne zaščite.
Arheologi iščejo vladarjevo grobnico.
“Kakšna razsežnost tonov! Kakšen razpon sivih odtenkov!” se čudimo, ko se gnetemo okrog mize s fotografijami Marka Trebušaka.
Ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu
Zakaj je sendvič s sardinami boljši od sušija s tunino?
So avstralske velike živali iztrebili ljudje?
Petdeset let preučevanja šimpanzov v Gombeju.
V šaolinskem svetišču, zibelki kung fuja in borilnih veščin.
DNK na novo osvetljuje življenje in smrt tega faraona.
Fraserjev otok v Avstraliji je največji peščeni otok na svetu.
Pohlep pleni po palisandru, mineralih in dragih kamnih.
Žuželčja jajčeca so pravi mojstri preživetja.
Jegulje se zvijajo po rekah in podajajo čez oceane.
Mala uharica, sova s pernatimi “ušesi”.
Znanstveniki se na Bahamih potapljajo v smrtonosne jame.
Evropo in Azijo bo kmalu povezala nova železnica.
Dolomiti so na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Indijsko zatočišče tigrov, bivolov in nosorogov.
Izvor teh morskih sesalcev leži pod egipčanskim peskom.
Viki Grošelj o nepozabnih dneh v Dolomitih.
Dolina ob srednjem Awashu na afarskem območju v Etiopiji je rodni kraj človeštva.
Ko utičarji dvorijo izbirčnim samicam – krasijo.
Provinca Pandžab je cvetoča in gosto naseljena– a tudi tarča talibanov.
Čarobna brazilska peščena pokrajina ni privid.
Ob stoti obletnici rojstva legendarnega raziskovalca morskih globin.
V prenovljenem piranskem akvariju.
Ledeni pokrov na Grenlandiji se vztrajno tali.
Koliko je še kričavih žerjavov? Premalo.
JAR se še vedno otepa z zapuščino apartheida.
Biološka odprava globoko v deževni gozd Nove Gvineje.
Osupljive starodavne votline na svilni poti.
Fotografi so jih nekaj ujeli v svoj objektiv.
Mount St. Helens je trideset let po izbruhu spet zaživel.
Častijo jih tako nepridipravi kot navadni smrtniki.
Zakaj spimo – in zakaj ne moremo?
Po zadnjih ostankih kitajske legendarne poti.
Skupina fotografov je posnela neokrnjeno naravo.
Obletnica Društva za raziskovanje jam Ljubljana.
Ledeniki, ki napajajo največje azijske reke, se talijo.
Številne afriške ženske nosijo vodo ure in ure daleč.
Voda je marsikje po svetu vir razprtij.
Soška in mehkoustna postrv sta ogroženi.
Večino pitne vode v Sloveniji pridobimo iz podzemnih rek.
Kako je to mesto nastajalo, zakaj je nastalo?
Žuželke zvabijo v past, potem pa jih pohrustajo.
Prikazni v pesku.
Ljudstva ob reki Omo.
Svetovljansko kitajsko mesto skuša obnoviti pretekli sijaj.
Mormonska ločina je hudo razvpita in na slabem glasu.
Ogrožajo jo izginjajoči ledeniki in ribogojnice lososov.
V kocki vode ali zemlje mrgoli življenja.
So lovci, pastirji, krotilci kač. In so v hudih škripcih.
Tiste v Kongu ne zanimamo prav nič manj kot oni nas.
Sopotnik slovenskih impresionističnih slikarjev je bil prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so z obrtne ravni prešle na višjo, kakovostnejšo in z evropsko primerljivo raven.
Slepi spet vidi, ženska z eno samo roko si lahko zloži bluzo.
Že stoletja privabljajo znanstvenike in popotnike.
Podajte se po sledeh spletk in prevar.
Pokojniki na Kitajskem še vedno terjajo svoje.
“Minister mentor” maha s palico in korenčkom.
Med izkopavanji na grobišču starorimskegamesta Neviodunum so arheologi našli zaklad.
Ujguri na Kitajskem postajajo tujci v lastni domovini.
Južno Georgio preplavlja novo življenje.
Ali je kateri od oddaljenih svetov tak kot naš?
Christian Paier, javnosti skoraj neznan slovenski fotograf, ki je v 60. letih 19. stoletja napravil kopico impresivnih posnetkov svetopisemskih krajev, bo moral pravo mesto v zgodovini fotografije šele dobiti.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov