Lincoln
Ob progi, po kateri je predsednikovo truplo potovalo domov, ljudje razpravljajo o politični zapuščini tega moža.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Admin NGM contributed 1442 entries already.
Prostori, o katerih vemo malo ali nič, in taki, ki jih bomo spoznali iz drugačnih zornih kotov.
Moduliranje umetne svetlobe v dokumentarni fotografiji: projekt Ljubljana.
Največja novost v zgodovini človeštva nista bila ne kameno orodje ne jeklena sablja, temveč je bilo to simbolno izražanje prvih umetnikov.
Pisec se na poti iz Afrike srečuje z množičnim brezdomstvom – s trumami obupanih beguncev, ki bežijo iz Sirije, po kateri pustoši vojna.
Kartografski oddelek National Geographica praznuje stoletnico. Kako se je v tem času spreminjalo izdelovanje kart in zemljevidov?
Več kot štiri petine organizmov na svetu, za katere vemo, da oddajajo svetlobo, živi v morju. Njihovo bleščeče življenje ima svetle, pa tudi temne plati.
Tujci v svoji domovini
Poškodbe možganov, ki so posledica silovitih eksplozij, pestijo na tisoče ameriških vojakov.
Deskanju na valovih so se najprej posvečali otoški poglavarji, za današnje Havajce pa je vez z njihovo kulturno identiteto.
Pršice se naselijo in množijo na najbolj nenavadnih krajih. Nekatere se ugnezdijo kar na telesu. Človeškem.
V italijanskem Gran Paradisu se trudijo vzdrževati ravnovesje med človeško kulturo in neokrnjeno naravo.
Vedno višja gladina morja okrog Floride je glasnica podnebnih sprememb, ki utegnejo nazadnje prizadeti še druge obalne predele.
Življenje majhnih skupnosti po svetu, ogroženih zaradi segrevanja ozračja.
Razvoj, ki ga omogočajo otroški možgani, je odvisen od tega, kako ljubeče starše in skrbnike ima otrok.
V Lagosu kar brbota od podjetniške miselnosti, zaradi katere je Nigerija pravi gospodarski čudež na črni celini.
Za znanstvenike je pri sestavljanju zemljevida vesolja ključno tisto, česar ne vidijo – temna snov in temna energija.
Genetski podatki in nova arheološka odkritja so ključ do rešitve uganke, od kod izvirajo prvi Američani.
Najlepši in najpomembnejši predmeti iz prazgodovinske zbirke Narodnega muzeja Slovenije.
Koščeno piščal iz jame Divje babe je izdelal neandertalec pred 60 tisočletji.
Odkar smo si ljudje prvič razdelili hlebec kruha, cenimo to, da hrana tudi združuje in razveseljuje.
Bo z ustanovitvijo morskih rezervatov mogoče ohraniti eno najpestrejših morij na svetu?
Pisec nadaljuje Pot iz raja po sveti zemlji, po kateri koprnijo pripadniki treh veroizpovedi.
Že v bližnji prihodnosti bodo iz 3D-tiskalnika prihajali hiše, čevlji, pice, živo tkivo in še kaj.
Bagualeri so tako kot divje govedo, ki ga zganjajo po razgibani čilski pokrajini, vrsta zase.
Ker sta se oba čelna nastavka združila, je srnjaku zrastel en sam rog z izjemno veliko rožo in s centralno lego na lobanji.
“Kot fotograf sem popoln samouk, a imam strastno željo narediti fotografijo vremenskega pojava v vsej njegovi dramatičnosti.”
Zombijevske polonice, ki so jim izmaknili telo! Ne, ne gre za znanstvenofantastični roman, temveč za povsem resnično invazijo zajedavskih organizmov.
V najhujši alpinistični nesreči v zgodovini plezanja na Mount Everest je 18. aprila umrlo 16 šerp, zaradi nje pa je ogrožena tudi prihodnost njihovega poklica.
Povprečni Američan je lani snedel 24 kilogramov govedine – ob takem teku po mesu se porajajo nekatera vprašanja.
V letu, preživetem med magoti ali berberskimi makaki, se je razkrilo, da so pripadniki te ogrožene vrste skrbni starši.
Njegove stvaritve so si za motiv izbrali številni fotografi, predstavil jih je tudi že na več kot 30 razstavah doma in po svetu.
Alan Hranitelj je ustvarjalec, ki veliko dela, dopusta tako rekoč ne pozna. Pri ustvarjanju uspešno lovi ravnotežje med prepuščanjem domišljiji in obvladovanjem ustvarjalnega ega, kar je nujno, kadar sodeluje pri širših projektih.
Superpoljščine bodo nedvomno v pomoč, toda sama biotehnologija ne bo mogla preprečiti krize zaradi pomanjkanja hrane.
Zahodni del ZDA, ki ga pestijo suše, si je nekdaj tešil žejo z zimskimi padavinami. Zdaj jih tako rekoč ni več.
V Svanetiji visoko na gruzijskem Kavkazu se v odročnih vaseh med hišami dvigajo več stoletij stari stražni stolpi.
Spoznajte spinozavra (Spinosaurus aegyptiacus), največjega mesojeda, kar jih je kdaj hodilo – ali plavalo – po svetu.
Okoli opuščene černobilske jedrske elektrarne, ki sameva že 28 let, je na lepem vse polno turistov.
Harlekinska polonica je postala ena najinvazivnejših vrst v Evropi. Kako? Razlog so njeni številni barvni vzorci.
Bi bilo prehranjevanje po zgledu kamenodobnih prednikov res boljše za nas – in za naš planet?
Pol stoletja je že, kar v ZDA velja Zakon o območjih divjine. Je učinkovit?
Stoletja so ga blatili. Zdaj doživlja njegovapodoba, prav tako kot njegova z zlatomobložena palača, prenovo.
Južni Ekvatorski v Tihem oceanu bodo kmaluzakonsko zavarovani.
Tajska je razpeta med kraljevo oblast in sodobno politiko. Po kateri poti bo krenila?
Sodobni kulinarični zemljevid Slovenije sestavlja 24 gastronomskih regij z jedmi, med katerimi je nekaj takih, ki že stoletja sooblikujejo prehransko kulturno dediščino.
Dr. Marina Dermastia je redna profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani in znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Na Orkneyjskih otokih na severnem koncu Škotske ne manjka znamenj preteklosti.
Spoznajte nekatere izmed šimpanzov, ki so Jane Goodall spremenili življenje.
Na Zemlji Franca Jožefa visoko gori na severu tajajoči se led prinaša številne spremembe.
Skupinica mladih plezalcev se je preizkusila na kot britev ostrih obrežnih pečinah v Omanu.
Pred 30 leti je pegastim kajmanom očalarjem v Braziliji slabo kazalo. Zdaj so si opomogli.
Ko v slovenskem morju med nočnim potopom ugledamo golega polža, ki spominja na kresnico, bolje razumemo biofluorescenco.
Na eno najstarejših vprašanj, ki nas mučijo – ali smo v vesolju sami – bomo nemara dobili odgovor še za časa svojega življenja.
Z rodovitnimi kmetijskimi zemljišči v Afriki je precej težav, a vendar ponujajo tudi nove priložnosti.
Paul Salopek nadaljuje pot po svetu. Je eden redkih popotnikov, ki so se v zadnjih sto letih peš odpravili čez puščavo Hedžas.
Na jugu Kitajske je največ stožčastih vzpetin, skalnatih stolpov in kraških jam na svetu. Raziskovalci so jih nekaj premerili.
Spomini na prvo svetovno vojno niso ugasnili: kaj hranijo sorodniki in zbiralci?
Zbirke predmetov iz prve svetovne vojne.
Poljski arheolog je v perujskih Andih prelisičil plenilce in izkopal še nedotaknjen zaklad.
Mormoni, morske ptice s klovnovskim obličjem, so pravi balzam za opazovalce ptic.
Že zdaj pojemo več gojenih rib kot govedine – pa smo v ribogojstvu šele na začetku.
Izkopavajo v puščavi na jugozahodu ZDA, ki so ji svojčas gospodovali dinozavri.
Prebivalce osamelih sibirskih vasi zdravniško osebje obišče kar z vlakom.
Ptujski fotograf svetovnega slovesa.
Najdbe zanimivih osebnih predmetov potrjujejo,da je marsikateri Emonec pritrjeval besedampesnika Horacija: “Naj uživajo tudi moje oči.”
Leta 2050 nas bo devet milijard. Da binahranili lačni planet, bi morali spremenitinačin kmetovanja – pa tudi način razmišljanja.
V Bangladešu možje tvegajo življenje,ko razstavljajo tovorne ladje in tankerje.
V Zalivu svetega Lovrenca, svetu vode in ledu,buhti od življenja – v njem vrvi vse, od planktonaprek trsk pa do kitov.
Reka neustavljivo privlači zaljubljence, turiste,ljudi, željne sončnih žarkov, pa ribiče, duševnebolnike … – na kratko, vesoljni Pariz.
Letos Ljubljana praznuje obletnico obdobja, ko so Rimjani z vsemi civilizacijskimi dosežki naselbino na območju sedanje Ljubljane spremenili v mesto.
Pokurimo ga na milijarde ton na leto. Pa strašansko umazan je.
Zaljubljene želve in mladi morski psi so našli srečo ob paru otokov v Indijskem oceanu.
Ko se rodi zvezda, si jo je najbolje ogledati skozi gigantski novi teleskop Alma v Čilu.
Ste že kdaj poskušali zlesti v majhen avtoz visokim čipkastim stolpičem na glavi?
Blatna reka Rona je polna presenečenj. V njej se najdejo kipi, razkošni predmeti, 31 metrov dolga rimska ladja iz 1. stoletja n. š.
Poldrugo stoletje premogovništva v Sloveniji gre h koncu.
Njegova Flora carniolica oziroma Rastlinstvo Kranjske velja za prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji in je temelj slovenske floristike.
Kultura tega lepega starodavnega mesta ponuja eno redkih upanj za rešitev Sirije.
Na jugozahodu Nove Zelandije najdemo pravo bogastvo gora, gozdov, ledenikov – in žada.
Res veste, kaj so črne luknje? Naj vas povedemo v temo – in vas hkrati izvlečemo iz nje.
Čustev, ki jih Indijanci gojijo do svojih zgodovinskih spremljevalcev, ni težko popisati: “To je čista ljubezen.”
Solinska kobilica je ena redkih vrst kobilic, ki dobro plavajo. зеленый кофе отзывы
Nove tehnologije bodo pomagale razjasnitiveliko še nerazvozlano skrivnost: kako v resnicidelujejo človeški možgani.
Kako je vzkipljivi zlatar ustvaril čudežno kupolofirenške stolnice.
Morda izvira smučanje z odročnih kitajskihhribov, kjer ga še do danes niso opustili.
Rudosledci vdirajo v kanadsko divjino.
Na shode hindujcev v Indiji se zgrinja na milijoneromarjev – in sredi množice najdejo notranji mir.
“Smeči” so bile na Blokah prevozno sredstvo. Na njih so se denimo napotili k nedeljski maši. Po drugi svetovni vojni so le še pozirali radovednežem in raziskovalcem tega pojava.
Lectarstvo še živi in z rdečim lectovim srcem z ogledalcem in navdihujočim verzom na sredini lahko tudi danes komu izkažete ljubezen.
Amazonsko ljudstvo je prisililo k umiku rančarje in zlatokope ter ustavilo gradnjo jezu.
Raziskovalci se ne morejo upreti čudovitim – in navdihujočim – spominkom.
Kako živijo milijoni delavcev na začasnem delu v bogatih naftnih državah.
Komodoškega varana, največjega kuščarja na svetu, čaka negotova prihodnost.
Trdi kozaki, mile zime, islamistični uporniki – dobrodošli v Sočiju.
Prostovoljci že od leta 1967 na vseh celinah sveta, razen Antarktiki, organizirano štejejo vodne ptice.
Pedru Opeki, 65-letnemu, v Buenos Airesu rojenemu misijonarju slovenskega rodu, pravijo bojevnik upanja.
“Kaj si nor?” je bilo eno prvih vprašanj piscu,ko se je peš odpravil na 33.000 km dolgo pot.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov