Podzemni svet Bornea
Jame v malezijskem narodnem parku Gunung Mulu so stare milijone let.
This author has not written his bio yet.
But we are proud to say that Admin NGM contributed 1442 entries already.
Jame v malezijskem narodnem parku Gunung Mulu so stare milijone let.
Drobcene pošasti iz deževnih gozdov so mojstrice prikrivanja – in presenečajo na vsakem koraku.
Popotovanje s starimi trajekti na jadranske otoke budi vesele spomine na otroštvo.
Arheologi so na ljubljanski Gosposvetski cesti naleteli na ostanke obsežnega poznorimskega pokopališkega kompleksa iz 4. stoletja in ga na podlagi nekaterih najdb povezali z emonsko krščansko skupnostjo.
Litij v bolivijski slani kotanji navdihuje velike sanje – in zbujaprecejšnje skrbi.
Pasti življenja v Silicijevi dolini v Kaliforniji.
Kenguru – za nekatere simbol Avstralije, za druge nadloga.
V tančico skrivnosti zavito žrtvovanje čimujskih otrok pred več kot 500 leti.
Ni pretirano reči, da kjerkoli v Ljubljani zasadite lopato nekoliko globlje v tla, naletite na zgodovino.
Pri iskanju tehničnih rešitev moramo izhajati iz potreb uporabnika in se vživeti vanj. Tehnično znanje je nujno, a res dober inženir je le tisti, ki ima sposobnost empatije.
Visokotehnološka medicinska oskrba se bo osredotočala na preprečevanje bolezni.
Zaradi neverjetnega napredka v genetiki in prepoznavanju zakonitosti v kopici podatkov se bodo zdravniki zdravljenja odslej lotevali drugače kot prej. Metode zdravljenja naj bi prilagajali posameznikovim posebnostim.
Starejša ženska je svoje telo po smrti namenila za izvedbo smelega projekta. Truplo so zamrznili, ga razrezali na 27.000 tenkih rezin in ga fotografirali. Rezultat je virtualno truplo, ki študentom medicine pomaga razumeti človeško anatomijo.
Sodobna medicina razvozlava skrivnosti starodavnih zdravil.
Pomemben temelj za dobre rezultate je usklajeno delo skupine. Posameznik nikoli ni odločilen za uspeh stroke, četudi si ga nekateri kdaj radi pripišejo.
Na morebitni izbruh kakšne nevarne nalezljive bolezni smo pri nas dobro pripravljeni, panika ni potrebna.
Znanstveniki in zbiralci želijo pred propadom rešiti starodavna sveta besedila. Iščejo jih na najrazličnejših krajih od tržnic na Bližnjem vzhodu do votlin v puščavah. Toda niso vsi iskalci svetniki.
Zaradi povpraševanja po palmovem olju pridelovalci uničujejo gozdove. Ga je mogoče proizvajati odgovorneje?
Stereotipom so se postavili po robu in o sebi želijo pripovedovati sami.
Za rejce drobnice so nevarni plenilci, za turiste velika zanimivost.
Deset milijonov filipincev dela v tujini, daleč od svojcev in prijateljev. Vsako leto pošljejo v domovino 31 milijard dolarjev in s tem podpirajo njeno gospodarstvo.
Navadno ob besedi ‘zbiralec’ pomislimo na nekoga, ki ves čas živi dobesedno sredi eksponatov.
Analize perja, jajčnih lupin in kosti preparatov, številnih še iz 19. stoletja, so neprecenljiv vir podatkov o nekdanjem stanju okolja.
Zahteve po krčenju zavarovanih območij podžigajo razpravo, temelječo na vprašanju, ki je bistveno že vso ameriško zgodovino: čigava je zemlja?
Te redke ptice so žrtve nezakonite trgovine s prosto živečimi živalmi.
Nekaj jedi, ki bi se v prihodnosti lahko znašle na vašem krožniku: žuželke, alge, plevel in krvavi vegetarijanski burgerji.
Voda za spornim jezom, ki ga gradijo v Turčiji, bi poplavila številna arheološka najdišča.
Zaradi segrevanja Antarktike se zakonitosti tamkajšnjega življenja korenito spreminjajo. Zaskrbljeni znanstveniki ne vedo zagotovo, kaj bo prinesla prihodnost.
Po Poti miru v kraje večnega spomina: med ostaline prve svetovne vojne. Mineva sto let od konca krvave morije.
V zgodovini se v resnici nič ne ponavlja. Govorimo lahko o podobnih usmeritvah, ne pa o ponavljanju.
Rudarji, živinorejci in nezakoniti sekači v amazonskih gozdovih Brazilije in Peruja vdirajo v življenjski prostor zadnjih ljudstev, ki še živijo brez stikov z zunanjim svetom.
Meduze so res nekaj posebnega. Sposobne so se klonirati. In ko se začnejo starati, se lahko pomladijo.
Ljudje že stoletja spletajo edinstvene vezi s sokoli, najhitrejšimi živalmi na svetu.
Prizori medvojne internacije Japoncev so še danes zelo živi.
Voda iz potokov, ki se je nabirala v kotanje, je sčasoma dobila razsežnost jezer. Danes je Šaleška dolina domovanje številnih ptic.
Kot pravijo, gre človek čez pol sveta zato, da bi prišel domov.
Nastajati so začela šele pred dobrim stoletjem, potem ko se je začelo dno Šaleške doline zaradi izkopavanja lignita ugrezati.
Vabljeni v najlepšo slovensko vodno jamo! Po podatkih, ki jih imamo danes, je Križna jama dolga 8273 metrov. Posebnost vodnih rovov so slikovita, s kapniki okrašena jezera med sigastimi pregradami.
Najstnici, ki je imela iznakažen obraz, so spretni kirurgi podarili novega.
Pohod med srednjeazijskimi vršaci.
Papagaji plešejo, pojejo, nas posnemajo in osvajajo naša srca. A prav zaradi priljubljenosti so zdaj ogroženi.
Američani, ki so po rodu iz Južne Azije, se po uspehu prve generacije priseljencev naseljujejo na vse širšem območju, pri njih je opaziti mešano kulturno identiteto, stare vzorce pan postavljajo na glavo.
Križna jama in jama Dihalnik v Grdem dolu, skrivnostni lepotici pod Križno goro v zaledju Cerkniškega polja.
Na balkanskih rekah načrtujejo številne hidroelektrarne, domačini pa temu nasprotujejo. v njihovem imenu govori Rok Rozman.
Ker ima v sodobnem svetu vse več ljudi težave s spanjem, podrobneje ugotavljamo, kaj spanec je in zakaj ne moremo brez njega. Če tudi vas muči nespečnost, se poglobite v najnovejše znanstvene izsledke.
Medved je od nekdaj naseljeval večino Evrope. Raziskovalci bi zdaj radi omogočili njegovo vnovično naselitev v Nemčiji.
V Indoneziji številni krilati lepotci končajo na črnem trgu.
Kenijski pastirji nastavljajo strupene vabe, da bi ustavili plenilce, ki jim pobijajo živino – s tem pa zastrupljajo ekosistem. Poceni pesticidi so močno, smrtonosno orožje.
Ko fotograf predstavi živali zgolj s kombinacijo črne in bele barve, da bi jasneje prikazal njihove posebnosti.
Ko fotograf predstavi živali zgolj v kombinaciji črne in bele barve, da bi jasneje prikazal njihove posebnosti.
Kako daleč lahko gremo? In kako hitro?
Starodavno majevsko svetišče v Mehiki odstira skrivnosti redkih mesojedih netopirjev.
Ribištvo, roparice in podnebne spremembe desetkajo morske ptice.
Latinskoameričani so uradno postali največja ameriška manjšina leta 2000. Od tedaj latinidad (‘latinstvo’) še naprej cveti.
Mesece po pustošenju hurikana Maria si Portoriko še ni opomogel od najdaljšega električnega mrka v zgodovini ZDA.
O naporih in radostih fotografiranja velikih živali v morskih globinah.
Najstnik , ki so ga oslepile šibre , s katerimi je nanj streljala indijska policija, je postal simbol bridkega kašmirskega spora.
Ameriški kongres je izglasoval odprtje slovitega Arktičnega naravnega rezervata za pridobivanje nafte. Nad enim zadnjih velikih območij divjine v Ameriki visi Damoklejev meč.
Bili so astronavti elizabetinske Anglije, kolonizatorji Novega sveta. Potem so izginili brez sledu.
Slovenija v Evropi velja za državo z veliko biotsko raznovrstnostjo. Žal pa to ne pomeni, da vrste pri nas ne izumirajo.
Redke ptice so že po pravilu tudi ogrožene, ogrožene pa niso samo tiste, ki so redke. Kaj streže pticam obeh skupin po življenju?
Delfini pri nas niso le naključni obiskovalci – slovenske vode so njihov stalni dom.
Problematike plastike smo se šele začeli zavedati. Vprašanj je veliko več kot odgovorov, a se jim ne smemo izogibati.
Njegova pot od čudežnega dečka do enega najbolj cenjenih umetnikov razkriva izredno mojstrstvo in nemirno genialnost. Picasso je ves čas izpopolnjeval svoj umetniški slog in ustvaril na tisoče del.
Asteroid, ki je pred 66 milijoni let padel na Zemljo, je bil usoden za dinozavre. A nekaj jih je vendarle preživelo. Današnje ptice so zadnja še ohranjena vejica na družinskem drevesu dinozavrov.
Četudi jih pogosto napačno razumejo in blatijo, so živahni in vedno opaznejši pripadniki pisanega ameriškega naroda.
Utrinek iz morja okrog neokrnjenega atola v Francoski polineziji , kamor drstitev kirenj privabi hrane željne morske pse.
Združeni narodi so na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Kot dokazujejo ljubljanski čebelarji, lahko čebele domujejo tudi na mestnih strehah in se tam prav dobro počutijo.
Združeni narodi so na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Kot dokazujejo ljubljanski čebelarji, lahko čebele domujejo tudi na mestnih strehah in se tam prav dobro počutijo.
Kako živijo Slovenci v ZDA, Argentini in Avstraliji? Fotograf se je namenil obiskati tamkajšnje slovenske skupnosti in nam s serijo portretov odškrniti vrata v njihov svet.
Po Martinu Luthru Kingu ml. so poimenovali več kot tisoč ulic po vsem svetu. Ob bližajoči se 50. obletnici njegove smrti nas zanima, kako se na njih kažejo vrednote in nauki slovitega borca za državljanske pravice.
Kaj je pravzaprav rasa? Koncept, ki nima nobene genetske podlage. A za žrtve rasizma je to zgolj slaba tolažba.
Od malega smo nagnjeni k temu, da ločujemo med nami in njimi in da imamo raje nas. nam lahko znanost kako pomaga glede tega?
Odprava te vesoljske sonde nam je postregla z novimi podrobnostmi o morebitnem življenju v vesolju.
Čile je ustanovil pet velikih morskih rezervatov in s tem postal vodilni v skrbi za varovanje morja.
Dr. Neža Kogovšek Šalamon je direktorica Mirovnega inštituta, nevladne organizacije, ki pomembno prispeva k razumevanju in uveljavljanju človekovih pravic.
Ptice so pogost fotografski motiv. Toda kako v objektiv ujeti ptico z razprtimi krili in pričarati njeno podobo z vsemi podrobnostmi? Naš fotograf je bil kos izzivu.
Zakaj ptice selivke letijo tako daleč? Kako leto za letom najdejo pot v poletna in zimska bivališča? Raziskovalci odgovarjajo na ti in druga vprašanja in ugotavljajo, kako ljudje motimo ta starodavna popotovanja.
Med državljansko vojno v Siriji so se soseske v številnih mestih spremenile v kupe ruševin. Zdaj, ko se v Alep vrača krhka normalnost, bo treba obnoviti vse, kar je bilo uničenega.
Zemlja z očmi astronavtov.
Od mikrobov do živali.
Dragocene vode je vse manj. Kaj so glavni razlogi?
Od Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min do Ustanove za krepitev človekove varnosti.
Varnostne zahteve se krepijo. Tehnologija, ki nas motri, se vedno bolj množi. Posledica: vse nas nadzorujejo.
Tam, kjer gospoduje narava: na Falklandskih otokih najdemo gosto naseljene in raznolike populacije živali.
Na Kitajskem se potrebe po hrani naglo povečujejo. Država skuša temu prilagoditi kmetijstvo in si prizadeva za njegovo večjo učinkovitost.
Znanstveniki so bili še pred stoletjem prepričani, da ptic ne odlikujejo višje kognitivne sposobnosti. Zdaj vedo, da so pernate letalke veliko inteligentnejše, kot smo domnevali.
Poskus, zmanjšati število najstniških nosečnosti robotskimi dojenčki.
Ko se prepleteta vnukinjina strast do fotografiranja in babičina ljubeča potrpežljivost, nastane serija očarljivih intimnih portretov.
Prosto živeče ptice so naša najtrdnejša vez z naravo. Živijo v najrazličnejših habitatih in nas opozarjajo na ekološko zdravje teh. Ta operjena leteča bitja osupljivih oblik pa hranijo tudi našo dušo.
Fotograf je ujel vzorce, ki jih ptice zarisujejo po nebu.
Dežela si skuša opomoči po polstoletni vojni.
Arktični led se je v 80. letih minulega stoletja ob koncu poletja raztezal na približno 7,5 milijona kvadratnih kilometrov. Od takrat smo ga izgubili več kot tretjino.
Odločilni dejavnik: empatija.
Tudi v najrazvitejših državah sveta se porod še vedno lahko konča s smrtjo.
Življenje v aljaški divjini.
Arheologi izkopavajo v Sveti deželi, da bi ločili dejstva od domišljije.
V džunglah Srednje in Južne Amerike ta skrivnostna mačka zaseda prestol vrhovnega plenilca – in božanstva.
Če kliknete na gumb »Dovolim samo nujne piškotke«, boste dovolili uporabo le nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Dovolim vse piškotke«, pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve piškotkov« lahko nastavite posamezne piškotke.
Dovolim samo nujne piškotkeDovolim vse piškotkeVeč o piškotkihNastavitve piškotkovUporabljamo nujne in druge piškotke (več o piškotkih). Nujni piškotki so obvezni, ker zagotavljajo pravilno delovanje strani. Druge piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij ali nastavitve kliknite na naslove različnih kategorij. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo z našimi spletnimi stranmi in storitvami, ki jih ponujamo
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete, tako da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem/zavrnitev piškotkov. Če blokirate piškotke, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Uporabljamo tudi različne piškotke zunanjih ponudnikov ali naše lastne. Ti piškotki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP-naslov, zato vam na tem mestu omogočamo, da jih blokirate. To lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam piškotkov, ki so v naši domeni.
Podrobneje si lahko o nastavitvah zasebnosti preberete v naši Izjavi o varstvu osebnih podatkov.
Izjava o varstvu osebnih podatkov