Zakaj so izginili naši ledenodobni tekmeci?

Severnoatlantski ledni kiti so ogroženi.

Razprta hrbtna plavut pahljačaste mečarice in lesketajoče se barve naznanjajo začetek lova.

Odkrivamo vam skrivnostno pokopališče iz kamene dobe.

Zaradi trgovine z divjačino se je na afriškem otoku, ki je kot nekakšna Noetova barka, začel lov na divjad.

Po najstarejšem afriškem parku še vedno strašijo duhovi pomorjenih goril.

Je to naša zadnja priložnost, da si ogledamo, kakšen naj bi bil koralni greben?

Sibirija naglo napreduje po zaslugi svojega naftnega bogastva.

Kako so se ohranile neprecenljive starodavne umetnine?

V Dimenu se prepletata sedanjost in prihodnost.

V prostranstvih podsaharske savane so meje nevidne. Ko je pisec tega prispevka prestopil eno izmed njih, se je znašel v sudanski ječi.

Ta razbrazdani rob Havajev je s svojimi zlatorumenimi plažami in visokimi klifi pravi raj na zemlji. Toda turisti in odpadki so že začeli terjati svoj davek.

Islandci, ki so med seboj tesno povezani, so ponosni na svojo lepo deželo. Zdaj se ubadajo z izzivom, kako zavarovati okolje in hkrati razvijati gospodarstvo. Mnenja o tem se krešejo.

Himalajska kraljevina je revščino in izolacijo zamenjala za BDZ – bruto domače zadovoljstvo – in pogumen premik v demokracijo.

Hazari cenijo znanje in trdo delo, vendar so zaradi svojega šiitskega islama in azijskih potez že dolgo žrtev preganjanja. Jih v potalibanskem obdobju končno čaka boljše življenje?

Indonezija je območje izjemne vulkanske aktivnosti. Kako poteka življenje v senci ognjenih vrhov?

Poljski alpinisti so se spopadli s smrtonosnim Nanga Parbatom v Pakistanu.

Jezusov rojstni kraj je danes ena najbolj konfliktnih točk na svetu. Izraelci se bojijo radikalnežev iz Betlehema, med katerimi vre zaradi betonskega zidu, ki jih obdaja.

Velikanska prostranstva planeta so bila dolga tisočletja zamrznjena v permafrost osupljivih oblik. A morda ne bo več dolgo tako.

Otoški narod goji tako starodavno tradicijo kot moderne vrednote – pismenih je kar 99 odstotkov Tongancev. Zdaj se v zadnji monarhiji na južnem Pacifiku prebuja demokratični duh.

Pridobivanje goriva iz koruze in drugih kmetijskih pridelkov bi bilo dobro za planet, če ta proces ne bi terjal razmeroma visokega davka, ki ga bo plačalo okolje. Nova spoznanja bi to lahko spremenila.

Ko se zoonoze prenesejo z živali na človeka, lahko izbruhnejo pandemije. Znanstveniki odkrivajo nove smrtonosne viruse.

Mož iz Tollunda, ki so ga zadavili s pleteno usnjeno vrvjo in pred 2300 leti vrgli v barje na Danskem, je bil najbrž obredna žrtev. Enako kot druge mumije, ki so jih našli v barjih po Evropi, poraja številna vprašanja. Zakaj so izbrali prav njega? Kdo mu je po smrti zatisnil oči? In katero božanstvo je zahtevalo njegovo življenje?

Leta 79 je najnevarnejši ognjenik na svetu pokopal mesto Pompeji. Naslednji izbruh bo morda še veliko hujši.

Srednjeveški vladarji so hlepeli po dolgih slonokoščenih oklih arktičnega kita. Po njih hlepijo tudi sodobni lovci in to močno redči populacijo kitov.

Za malarijo oboli vsako leto skoraj pol milijarde ljudi. Več kot milijon jih umre. Po desetletjih pozabe se je svet zopet podal v boj proti tej bolezni.

Rajčice z Nove Gvineje privabljajo partnerje s pravimi umetniškimi predstavami.

Švedski botanik Carl Linnaeus je častil naravo – in nam dal sistem poimenovanja vrst, ki ga še vedno uporabljamo 300 let po nastanku.

Ni presenetljivo, da se zaradi segrevanja podnebja talijo ledeniki po vsem svetu, tudi polarni led. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to dogajalo tako naglo.

V Sloveniji se letos obeta množični odstrel medveda, čeprav je zakonsko zavarovan in statistično gledano za ljudi manj nevaren kot številne druge, celo domače živali.

Zaradi čezmernega ribolova z visokotehnološkimi sredstvi so se zaloge rib v svetu nevarno zmanjšale. Kar štirje članki v aprilski številki se posveča krizi v ribištvu in upanju, da je mogoč tudi drugačen odnos med človekom in morjem.

Naj bo v južnem Bronxu v New Yorku ali v vaseh v vzhodni Afriki, hiphop je postal glas generacije, ki zahteva, da jo slišimo.