75 let po eksploziji atomske bombe se Hirošima vztrajno razvija, a brazgotine ostajajo.

Kako je rolkanje postalo priljubljeno po vsem svetu.

Zakonski par je uresničil sanje o varovanju narave in milijone hektarov v Južni Ameriki spremenil v narodne parke.

Da bi Zemlja preživela, bi morali po mnenju nekaterih iz tistega, kar zavržemo, pridobiti čim več uporabnega.

Leta 2014 so v Nigeriji ugrabili 276 šolark. Preži­vele si zdaj prizadevajo, da bi spet lahko razmiš­ljale o prihodnosti.

Spoznajte raziskovalke National Geographica, ki orjejo ledino vsaka na svojem področju.

Pridružite se nam na popotovanju po ZDA z avtomobilom na električni pogon.

V bogatih državah so zrak, voda in prst čistejši, kot so bili pred 50 leti. Naša naloga: izboljšati doseženo, razviti čisto energijo in varovati okolje še zavzeteje kot doslej.

V prihodnjih 50 letih se bo naše življenjsko okolje korenito spremenilo.

Spomini na Divji zahod ne vzbujajo pri vseh nostalgije.

Hudo ranjena ptica je postala nenavaden in priljubljen simbol varovanja narave.

Kako živci prenašajo bolečine v možgane – in kako jih varno omiliti.

Kdor se prehranjuje na tradicionalen način, z žiti, listnato zelenjavo, oreški in stročnicami, si lahko obeta zdravo in dolgo življenje.

Starodavna joga postaja vse bolj priljubljena metoda za sproščanje stresa in lajšanje bolečin.

Kako so plastični izdelki za enkratno uporabo postali nekaj samoumevnega – in kako odpraviti to navado.

V ZDA v ujetništvu živi več tigrov, kot jih po vsem svetu živi v divjini.

Iz tragedije genocida so se porodile prej nepredstavljive priložnosti.

Ženske v vojski prevzemajo dejavnejšo vlogo, sodelujejo v spopadih in mirovnih silah.

Na poti v izumrtje je že kar milijon vrst.

Nekatere vrste bi lahko rešili s preselitvijo, vendar je ta tvegana.

Fosile davno izumrlih živali najdemo v domovih in pisarnah bogatih zbiralcev.

Ledeni pokrov na Arktiki se tali in države že tekmujejo za nadzor nad tamkajšnjimi viri.

Leta 1845 so se sir John Franklin in člani njegove posadke odpravili iskat Severozahodni prehod.

Srečanje iz oči v oči s polarnimi volkovi, inteligentnimi in prilagodljivimi tundrskimi plenilci.

Paul Salopek na epskem popotovanju ubira poti, po katerih so se po svetu razseljevali prvi ljudje.

Novi izsledki raziskav genskega materiala starodavnih naseljencev Evrope razkrivajo, da je ta že dolgo “talilni lonec”.

Narava ustvarja oblike, ki jih občudujejo tudi umetniki in fotografi.

Mineva 50 let od človekovega pristanka na Luni. To je bil majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo.

V morju na koncu sveta kar vrvi od življenja. Argentina se je odločila poskrbeti, da bo tako tudi ostalo.

Sredi kaotičnega območja Zahodne Afrike uspeva Nigru ohranjati krhko ravnovesje. Kako dolgo še?

Turizem doživlja po vsem svetu pravi razcvet, turisti, predvsem uporabniki družabnih omrežij, pa se radi fotografirajo z eksotičnimi živalmi. Toda te zaradi njihovega početja plačujejo visoko ceno.

Skupina pogumnih žensk v Zimbabveju se je odločila postaviti po robu divjim lovcem.

Največji slovenski raziskovalni inštitut s skoraj 1000 zaposlenimi, praznuje 70-letnico delovanja.

Srebrni uhani z zvezdasto košarico s Pristave na Bledu, razkošni izdelki iz zgodnjebizantinskih delavnic, so bili izdelani v tehniki granulacije in filigrana.

Ustvarjalnost Leonarda da Vincija še pet stoletij po njegovi smrti navdihuje umetnike, znanstvenike in inženirje.

Člani teh enot se spuščajo v gozdove v nevarni dirki s časom: majhne ognje skušajo pogasiti, preden bi se razvili v obsežne požare.

Kakšna naj bi bila mesta leta 2050, ko bo v njih živelo približno 6,7 milijarde ljudi? Arhitekturno in urbanistično podjetje SOM smo vprašali, kako si zamišlja ta urbana središča. Vizija, ki jo je pripravilo, je zasnovana na desetih načelih.

Kako zasnovati razvoj mest, da se bodo čim bolj prilagodila vse številnejšim prebivalcem?

Tam, kjer živijo ljudje, živijo tudi podgane.

Kako je Alex Honnold sam in brez varovanja preplezal 900 metrov visoko steno El Capitan.