Sporočilnost in čustveni naboj fotografij slovenskega fotografa sta prepričala žirije številnih mednarodnih natečajev.

Prebivalci indonezijskega otoka Java se poskušajo zavarovati pred ogrožajočim morjem.

Pomirjujoče božanje – to je bilo prvo, kar smo začutili, ko smo privekali na ta svet. Raziskovalci, inženirji in zdravniki ob pomoči prostovoljcev zdaj podrobneje spozna­vajo, zakaj so objemi in stiski rok tako zelo pomembni za zdravje in srečo.

Tudi v hladnih potokih, kjer najdemo losose, postrvi in druge ribe, je občutiti podnebne spremembe.

Kritično ogrožene živali v Gabonu, ki sta jih zdesetkala že krivolov in izguba življenjskega prostora, zdaj trpijo še pomanjkanje hrane.

Ne manjka jim izjemnih lastnosti, vendar se njihove populacije hitro zmanjšujejo.

V Gani tradicija odgovornega ribolova povezuje skupnosti.

Gospodarstvo v alpskih deželah je odvisno od zimskega turizma. Kaj se torej zgodi, ko snega ni dovolj?

Skakajoče žuželke so v Ugandi vir prehranskih beljakovin, a jih ogroža čezmerni lov.

Skupina nepalskih alpinistov se je pozimi povzpela na drugi najvišji vrh na svetu, K2.

S pandemijo se nam je leta 2021 življenje postavilo na glavo. Nova cepiva so sicer budila optimizem, toda prizadevanja za imuniza­cijo niso obrodila priča­kovanih sadov. Virus ostaja grožnja.

V letu, ki nam je prineslo marsikatero preizkušnjo, smo pri ohranjanju naravnih in kulturnih dragocenosti dosegli nemalo spod­budnega. Dosežki vlivajo novo moč in so izraz našega upanja.

Vsakodnevno življenje zaznamujejo bogata tradicija in stiske, povezane z viri.

Dve stoletji izkopavanj na šestih celinah sta dali glas preteklosti in pripomogli k boljšemu razumevanju človeške zgodovine.

Po svetu stopaj lahkih nog in deli, kar lahko.

V temi pod gladino na odprtem morju čarobna bitja poplesavajo v oceanskih tokovih.

Ostanki gradnikov planetov danes krožijo okoli Sonca kot asteroidi, kometi in pritlikavi pla­neti. Ta mala telesa so zelo raznolika, v razponu od neokrnjenih do geo­loško aktivnih. S kemij­sko sestavo, tirnicami in obnašanjem ponujajo ključne podatke o zgo­dovini našega Osončja.

20 let po 11. 9. ameriški vojaki odhajajo, talibani spet grozijo in državo čaka še večja negotovost.

Steklene žabe, majcene prosojne dvoživke iz Srednje in Južne Amerike.

Zaradi vse hujše vročine bodo v 21. stoletju ver­jetno milijoni ljudi prisil­jeni zapustiti dom – in celotne regije.

Na 5000 metrih nadmor­ske višine v Andih obup spodbuja nevaren lov za drago kovino.

Pohajkovanje po mestu ob Tržaškem zalivu z mirnimi ulicami in žlahtno arhitekturo iz habsburškega obdobja.

V Mehiki majevske čebe­larje ogrožajo menoniti, ki na vse večjem območ­ju pridelujejo gensko spremenjeno sojo.

Prekrivajo več kot 70 odstotkov Zemljinega površja. So krhka, a odporna. Prostrana, večinoma še neraziskana. Morja so ogrožena, toda vsak od nas lahko preusmeri val.

Robert Ballard je na poklicni poti, ki traja že skoraj 60 let, pripravil 157 odprav. Pripomogel je k potrditvi teorije o tektoniki plošč in našel Titanik.

Zaradi vse hujšega onesnaženja, ki ga po­vzročajo obsežni gozdni požari, so se znanstve­niki lotili preučevanja sestave dima – in njego­vega vpliva na zdravje ljudi. Kjer je ogenj, je tudi strupen dim.

Gruzijski pastirji ohranjajo starodavno tradicijo in vsako leto spomladi odženejo črede na poletne pašnike po nevarni poti čez Kavkaz – in skozi čas.

Malenkostna sprememba, ki jo je na zemljevid vnesel malo znan ameriški urad, je bila razlog za spopade med Indijo in Pakistanom na najvišjem bojišču na svetu.

Covid-19 nas opominja na uničevalno moč virusov. A brez njih življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče.

Kostarika je oaza biotske pestrosti. Toda pandemija ovira prizadevanja za varstvo tega naravnega čudesa.

Pogrebi v najožjem družinskem krogu. Prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih starejših. Stiki s prijatelji le še po telefonu. Nova izkušnja številnih: biti sam.

Pandemija koronavirusne bolezni, protesti in podnebne spremembe spreminjajo svet.