Resnični gladiatorji niso bili taki, kot jih upodabljajo v filmih. Raziskovalci ugotavljajo, da so bili gladiatorski boji predvsem privlačne predstave za množice, ki so se zgrinjale v veličastne arene, ne toliko medsebojni spopadi na življenje in smrt.
Uničujoče suše in naraščajoča vročina ogrožajo življenje v južnoafriški puščavi Kalahari.
Steklene žabe, majcene prosojne dvoživke iz Srednje in Južne Amerike.
Pandemija je onemogočila potovanja, ni pa zadušila naše vedoželjnosti. Odpotujte z nami v 25 brezčasnih krajev.
Pošilja ga fotograf, ki se ukvarja z različnimi zvrstmi fotografije, od vseh pa mu je najbližja krajinska fotografija.
Jaka Ivančič se s fotografijo ukvarja že od otroštva, vendar ta ni bila vselej na prvem mestu.
Zaradi vse hujše vročine bodo v 21. stoletju verjetno milijoni ljudi prisiljeni zapustiti dom – in celotne regije.
Kako je v urbanističnih rešitvah v sončnem Los Angelesu mogoče prepoznati rasno razlikovanje.
V Sloveniji je približno 1350 prostovoljnih gasilskih društev. Med ljudmi uživajo veliko zaupanje.
Na 5000 metrih nadmorske višine v Andih obup spodbuja nevaren lov za drago kovino.
Prizadevanja za ohranitev živalstva v Keniji se obrestujejo tudi ljudem.
Na odlagališču odpadkov v Kataloniji so našli dragocene fosile.
V Sloveniji imamo kar 70 domačih drevesnih vrst, vendar je težko napovedati, kakšne bodo razmere čez sto let in na katere vrste bi bilo zdaj najpametneje staviti.
Pohajkovanje po mestu ob Tržaškem zalivu z mirnimi ulicami in žlahtno arhitekturo iz habsburškega obdobja.
Leta 1921 je belska drhal v cvetoči črnski četrti v Tulsi v Oklahomi pobila 300 ljudi.
Katero od vseh dreves na tem segrevajočem se planetu raste najjužneje?
V Mehiki majevske čebelarje ogrožajo menoniti, ki na vse večjem območju pridelujejo gensko spremenjeno sojo.
Bolgarski kukeri tako kot naši kurenti odganjajo zimo in kličejo pomlad.
Navdihujoče delo družbeno angažiranega in brezkompromisnega slikarja, grafika, ilustratorja, karikaturista.
Italijani in Slovenci so stoletja živeli v sožitju, okoli leta 1880 pa se je začelo obdobje spora, ki je potekal v državno-političnem okviru habsburške monarhije.
Stanje voda in vodnih okolij v Sloveniji
Podobno kot ljudje imajo tudi nekatere skupine delfinov in kitov značilno kulturno tradicijo in narečja.
Prekrivajo več kot 70 odstotkov Zemljinega površja. So krhka, a odporna. Prostrana, večinoma še neraziskana. Morja so ogrožena, toda vsak od nas lahko preusmeri val.
Fotografije, posnete v nekajletnih presledkih, pričajo, kako človeška dejavnost škoduje koralnim grebenom.
Štirje tedni v tesni tlačni kapsuli v Sredozemskem morju.
Robert Ballard je na poklicni poti, ki traja že skoraj 60 let, pripravil 157 odprav. Pripomogel je k potrditvi teorije o tektoniki plošč in našel Titanik.
Pisano podmorje srednje- in južnodalmatinskih otokov je biotsko eno najpestrejših v Sredozemlju.
OGLASNO SPOROČILO
V boju proti globalnemu segrevanju so male spremembe doma tiste, ki naredijo veliko razliko. Začnimo z boljšo izbiro pri pranju perila.
Učenci 4. b razreda Osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha iz Ljubljane so se spopadli z vprašanjem, kako lahko sami pripomorejo k zmanjšanju onesnaženosti našega okolja.
Dr. Tom Turk: Izgubljeni raj – propadanje biodiverzitete v času antropocena
Danes po vsem svetu živi približno 350 kartuzijanov in kartuzijank v 22 samostanih; eden od njih je v Sloveniji.
Tudi če je stopnja onesnaženosti zraka nizka, je tak zrak škodljiv in povzroči milijone smrti.
Zaradi vse hujšega onesnaženja, ki ga povzročajo obsežni gozdni požari, so se znanstveniki lotili preučevanja sestave dima – in njegovega vpliva na zdravje ljudi. Kjer je ogenj, je tudi strupen dim.
Ogrožena mačka si je čudežno opomogla, a zdaj je njeno preživetje negotovo zaradi pozidave zemljišč in gradnje cest.
V Amazoniji odkrivajo na stotine še neznanih vrst žuželk.
Gruzijski pastirji ohranjajo starodavno tradicijo in vsako leto spomladi odženejo črede na poletne pašnike po nevarni poti čez Kavkaz – in skozi čas.
Do 2600 metrov dolgega obzidja kartuzije Pleterje segajo na eni strani vinogradi in sadovnjaki, na drugi pa gozdovi Gorjancev. Vanjo ljudje od zunaj nimajo vstopa.
Spoštovani ljubitelji dobrih zgodb, se že veselite našega naslednjega spletnega predavanja? Marčno predavanje smo posvetili eni izmed najbolj skrivnostnih in izjemnih zveri, kar jih poznamo v našem prostoru – risu! Zgodbo o teh čudovitih in ponosnih mačkah bo z vami delil dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prisluhnite mu v torek, 30. marca, […]
Prašni rdeči planet nam že stoletja buri domišljijo. Čim več izvemo, tem bolj nas privlačijo njegove skrivnosti.
Nekdanji zaporniki v ZDA, obsojeni na smrt, ki so jim kazen preklicali, težko zaživijo na novo.
Malenkostna sprememba, ki jo je na zemljevid vnesel malo znan ameriški urad, je bila razlog za spopade med Indijo in Pakistanom na najvišjem bojišču na svetu.
Dirke hrtov v ZDA jemljejo slovo, ker je javnost vse bolj zaskrbljena zaradi ravnanja z dirkalnimi živalmi.
Dr. Mitja Rosina je bil do upokojitve profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, raziskovalno pa je deloval tudi na Inštitutu Jožef Stefan.
Turbine Nuklearne elektrarne Krško se vrtijo že štiri desetletja.
Nek ves čas deluje s polno močjo in zadovoljuje petino slovenskih potreb po električni energiji.
Spoštovani ljubitelji dobrih zgodb, kmalu bomo ponovno z vami! Tokratno spletno predavanje bo sprehod skozi genetsko dediščino človeštva – predstavili vam bomo rezultate izjemnega projekta, s katerim so več let pripravljali in risali zemljevid genetskih poti človeštva. Ste kdaj pomislili, da smo pravzaprav vsi migranti? Na brezplačnem spletnem predavanju revije National Geographic Slovenija, ki bo […]
Covid-19 nas opominja na uničevalno moč virusov. A brez njih življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče.
Spomeniki konfederaciji so v ZDA tarče napadov zaradi upora proti sistem skemu rasizmu.
V letu 2019 je kar 130 milijonov žensk živelo v državi, ki ni država njihovega rojstva.
Kostarika je oaza biotske pestrosti. Toda pandemija ovira prizadevanja za varstvo tega naravnega čudesa.
Zgodba o iskanju podzemne poti skozi goro od vršacev do Soče.
Kaninsko podzemlje je mrzlo, temperature komajda presegajo ničlo. Vhodna brezna so pogosto ujeta v večni led in sneg. Jame so grobe in divje, z vrtoglavimi vertikalami in neznosno ozkimi vodoravnimi rovi, meandri.
Raziskovalno postajo, ki stoji v središču še edinega preostalega tropskega deževnega gozda, odkrivamo s študenti biologije Univerze v Ljubljani že od leta 2012.
V času, ko smo se znašli v osami, podobe z vseh koncev sveta niso le dokumenti nekega časa, ampak v njih vidimo tudi rešilno bilko.
Spoštovani ljubitelji dobrih zgodb, toplo vabljeni na naše prvo spletno predavanje v tem letu! Naslov je bilo tokrat kar težko izbrati … Saj beseda ne bo tekla samo o fotografiji in nastajanju zgodb za revijo National Geographic, pač pa bo zanimivo tudi za vse ljubitelje dobrih zgodb in seveda potovanj s pridihom avanture. Več kot […]
Pogrebi v najožjem družinskem krogu. Prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih starejših. Stiki s prijatelji le še po telefonu. Nova izkušnja številnih: biti sam.
Leto, ko so se besede “ne morem dihati”, izrečene med nedopustnim ravnanjem policistov, iz prošnje trpečega preobrazile v krik vseh, ki so stisnili pesti in se dvignili v upor.
Leto, ki se nam bo za vedno vtisnilo v spomin. Marsikaj je bilo postavljeno na glavo, a doživeli smo tudi izjemne trenutke.
Upanje so nam vlivali zdravniki in medicinske sestre, ki so med reševanjem življenj presegli meje človeške zmogljivosti. Upanje smo našli v iskanju novih načinov za ohranjanje stikov z bližnjimi. Upanje so krepili izjemni znanstveni dosežki. In ljubezen? Ljubezen vedno najde pot.
Pandemija koronavirusne bolezni, protesti in podnebne spremembe spreminjajo svet.
Zaradi kačjih ugrizov vsako leto umre več deset tisoč Afričanov.
Nova Zelandija se je odločila popraviti zgodovinske krivice in je reki Whanganui podelila status pravne osebe.
Dragoceni naravni vir v Severni Ameriki je ogrožen zaradi številnih škodljivih okoljskih vplivov.
Med dolgo polarno nočjo na ruskem daljnem severu življenja in legende zamrznejo v času.
Pesmi, ki pomirijo otroke in jih zazibljejo v sen.
Nekaj utrinkov iz fotografovega obsežnega, skoraj 30 let nastajajočega opusa posnetkov z glasbenih odrov.
Tokrat vas ustvarjalci revije National Geographic Slovenija vabimo na popotovanje po čarobnem svetu starodavnih Majev! Za vas bo na brezplačnem spletnem predavanju o usodi te izjemno zanimive in bogate kulture spregovoril dr. Ivan Šprajc – arheolog, etnolog in vrhunski raziskovalec! V predavanju bodo povzeti rezultati arheoloških raziskav, ki jih je dr. Šprajc vodil v osrednjem […]
Belgija je imela spomladi najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi covid-19 na svetu.
Covid-19 preži na ljudi tudi v Nairobiju, še zlasti v gosto poseljenih barakarskih naseljih.
Keltska ljudstva so nekaj stoletij naseljevala velik del Evrope, dokler jih niso podjarmili Rimljani. Živela so tudi na območju Slovenije.
Arheologi so v bližini Kaira odkrili delavnico za mumificiranje trupel.
Prizadevanja za ohranitev enega največjih orlov na svetu.
Peš, s kajakom in kolesom po nekdanjih rudniških rovih.
Ustvarjalci revije National Geographic Slovenija smo vas povabili na pravo malo razvajanje duše in uma! Skozi predavanje vrhunskega alpinista in pohodnika Viktorja Grošlja smo obiskali Himalajo ter prisluhnili njegovi izpovedi, kako se je sam soočil s to mogočno stvaritvijo narave in zakaj je bila to zanj izjemno pomembna in močna izkušnja. Posnetek vam podarjamo, naj […]
Z novimi raziskovalnimi metodami in množico pred kratkim odkritih fosilov se predstave o teh pradavnih živalih korenito spreminjajo.
V indijski Zahodni Bengaliji in v Bangladešu v prostitucijo vsako leto prisilijo več deset tisoč deklet.
Pristaniško mesto, kjer se je rodilo gibanje Solidarnost, je Poljski v navdih.
Kaj nam pripovedujejo prizori na znameniti železnodobni situli?
Poti, speljane po obsežnih območjih, vodijo pohodnike po zadnjih ostankih divjine v ZDA.
Situla z Vač iz prve polovice 5. stoletja pr. n. š. je tudi skoraj 140 let po odkritju najprepoznavnejši predmet v Narodnem muzeju Slovenije.
Robotika doživlja pravo revolucijo. Novi roboti niso kot C-3PO iz slovi-tega filma Vojna zvezd. Niso podobni ljudem, a so pametni, prilagodljivi in gibljivi. Vstopajo v naš vsakdanjik in prevzemajo vse številnejše naloge, ki so bile dolgo v izključni domeni ljudi.
Zaradi segrevanja ozračja izginja led na znamenitih petih Velikih jezerih in to vse bolj vpliva na gospodarstvo in kulturo območja.
Pozabite na stereotipe o neumnem noju: ptica je nadvse prebrisana.
Poslanstvo velikopoteznega projekta “Neokrnjena morja” je zavarovati tretjino oceanov.
Kako pomembne so bile na videz neugledne trave v tisočletjih razvoja – iz njih so ljudje po vsem svetu pridobili ključne vire prehrane.
Roboti so domovinsko pravico v Sloveniji dobili konec 70. let minulega stoletja, ko smo začeli izdelovati prve industrijske roke.
Stara spoznanja si utirajo pot v nove kmetijske prakse.
Pridružite se nam pri ogledu ekskluzivnega pogovora z dr. Anthonyjem Faucijem, strokovnjaki iz National Geographica, ABC News in županjo Washingtona Muriel Bowser o tem, zakaj pandemija pustoši po skupnosti in kaj se lahko naučimo iz preteklih pandemij v zgodovini. Več informacij in prijavo najdete tukaj: https://stoppingpandemics.com/
Izbruhi novih bolezni, kot je covid-19, so krut opomin, kako hitro se lahko ljudje okužimo v stiku drug z drugim. Bolezni, ki sejejo smrt med ljudmi, niso nič novega, človeštvo je v zgodovini doživelo že številne: kugo, špansko gripo, črne koze, kolero … Toda smo se iz tega česa naučili?
Svete reke so neizbrisno zaznamovale indijsko pokrajino. Toda vode usihajo in milijone ljudi čaka negotova prihodnost.
Ameriške ženske so si pred sto leti priborile volilno pravico.
Življenjski prostor šimpanzov v Ugandi se krči; ker so človeška bivališča vse bliže okolju, v katerem živijo, je nezadovoljstva vedno več.
Ribe so ena najbolj raznolikih bitij na planetu, po obliki telesa in po barvitosti. Kako ujeti v objektiv ribje obraze?
Kdor pozna ribjo naravo, si verjetno zelo težko predstavlja, da je približno 30-centimetrska črtastolična usnjača (Oxycheilinus digramma) brez strahu zaplavala med štiri ovire – podvodno ohišje z menoj in mojimi brbotajočimi izdihanimi mehurčki na levi strani, bliskavico na desni, nosilcem bliskavice zgoraj in morsko vetrnico s klovni spodaj. Čeprav je riba samo švignila skozi ta […]
Tržačanka dr. Marta Verginella je redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavila je številne monografije in članke s temo obmejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine in zgodovine 19. stoletja. Veliko se je posvečala tudi zgodovini žensk. Zdaj je glavna raziskovalka pri slovenskem projektu EIRENE, ki ga financira Evropski raziskovalni svet. […]
Pred približno sto leti je na Everestu izginil angleški alpinist Andrew “Sandy” Irvine. Mu je uspelo priti na vrh?
Tri države – Indija, Pa-kistan in Kitajska – so odvisne od vodnatosti reke Ind.
Kaj storiti, če se sneg, od katerega je odvisna preskrba z vodo, prehitro tali in se ledeniki umikajo visoko v gore?
V odmaknjenih himalajskih gorah živijo težko ulovljivi snežni leopardi.